ZAČASNO DELO UPOKOJENCA IN DAVČNI VIDIK

Pravne podlage:

Kaj je začasno delo upokojenca?

S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja.

Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela z vidika navedenega zakona opravljajo vse vrste dela, seveda ob upoštevanju omejitev oziroma pravil, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja.

Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Za razliko od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen izključno delodajalcem in upokojencem.

Katere so obveznosti upokojenca?

Zakon upokojencem za opravljanje tega dela ne nalaga posebne obveznosti prijave ali registracije (npr. pri Zavodu RS za zaposlovanje, upravni enoti ipd.).

Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Obvezno je imeti sklenjeno pisno pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojenca, in sicer pred pričetkom opravljanja dela!

Poleg tega je delodajalec dolžan prijaviti upokojenca v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – obrazec M12 (elektronska prijava Evem)

Katere omejitve poznamo?

Delodajalec mora v skladu z ZUTD upoštevati omejitve glede ur opravljanja začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, ki so določene glede na število zaposlenih pri delodajalcu, pri tem pa ni pomembno ali so sklenjene pogodbe za določen ali nedoločen čas.

Omejitve so naslednje:

  • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 urzačasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje od 1 do vključno 10 delavcev, se lahko opravi največ 100 urzačasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.

Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže zgoraj navedene omejitve, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev. MDDSZ lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je navedeno zgoraj, vendar ne več kot 1.500 ur v koledarskem mesecu. V število zaposlenih delavcev se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

Katere so obveznosti delodajalca?

  • upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke, ki ne sme biti nižja od 4,78 eur.
  • zaradi izvrševanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev voditi dnevno evidenco prihoda in odhodater števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela,
  • dajatev v višini 25 % obračunati na posebnem obračunuin ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela,
  • v svoje bremeobračunati ter plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (v letu 2018 znaša 4,86 EUR), v breme upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %),
  • upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.

Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

Delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka. Dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v seštevku v koledarskem letu 2019 ne sme presegati 7.127,68 EUR.

Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.

Občasnega in začasnega dela po omenjeni pogodbi ne morejo opravljati upokojenci, ki so delno upokojeni.

Nadzor nad izvajanjem začasnega in občasnega dela

Nadzor po Zakon o urejanju trga dela izvajata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zavod RS za zaposlovanje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja finančni ter inšpekcijski nadzor. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o urejanju trga dela opravlja Inšpekcija za področje zaposlovanja v okviru Inšpektorata za delo, ki lahko v okviru svojih pooblastil v postopkih za prekršek naloži globo.

Opozarja se, da je za prekršek, ko upokojenec v posameznem koledarskem mesecu opravi več kot 60 ur dela, poleg delodajalca kaznovan tudi upokojenec, in sicer z globo 500 evrov.

Viri:

Zakon o dohodnini

Zakon o urejanju trga dela

Spletne strani: finančna uprava RS, superdavki.com,…

Pripravila: Anka Pušnjak