Sprememba zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini

Objavljeno avtor

SPREMEMBA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI –  VELJAVNOST OD:  01.2018

 

Vlada RS je 28.11.2017 sprejela spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

Sprememba zakona vsebuje naslednje spremembe in dopolnitve:

SISTEM OBDAVČITEV DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA NAPOTENE DELAVCE NA DELO IZVEN DRŽAVE

  • S spremembo sistema obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja, napotenih na delo izven države, se zasleduje izboljšanje konkurenčne slike Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji ter zagotavljanje dodane vrednosti v Sloveniji z znanjem, ki ga posamezniki pridobijo v tujini ali prinesejo iz tujine, kar vodi v ustvarjanje kvalitetnejših delovnih mest.

SPREMEMBA UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV – »NORMIRANCI«

  • Z dopolnitvami sistema ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se ob ohranitvi administrativne enostavnosti sistema bolj upošteva ekonomsko moč zavezanca in s tem povečuje pravičnost sistema, in sicer s spremembo določenih elementov sistema z namenom zmanjšati privlačnost sistema za uporabo kot instrumenta zniževanja davčnih obveznosti. Tako se:
  1. nadgradi določba o ugotavljanju prihodkov, ki pomenijo zgornjo mejo za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in sicer se kot poseben primer določi povezanost oseb v povezavi s postopanjem zavezanca, ki ni v skladu s cilji in nameni takšnega ugotavljanja davčne osnove;

Dodajo se štirje odstavki:

(4) Za potrebe določanje višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona se za poseben primer šteje, če gre za povezanost med osebami

(5) Za ugotavljanje povezanih oseb po četrtem odstavku tega člena se ustrezno uporabljajo opredelitve iz 16. člena in 17. člena tega zakona. Za družinske člane se štejejo tudi bratje in sestre.

(6) V primeru iz četrtega in petega odstavka tega člena se v prihodke po 67. b členu štejejo prihodki zavezanca IN povezanih oseb.

(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

 

Prihodki se seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo uporabljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov.

DOKAZNO BREME JE NA ZAVEZANCU.

  1. 2. Prenovi pogoj za obvezen izstop iz sistema na način, da nastopi obvezen izstop iz sistema, ko zavezanec v dveh zaporednih preteklih letih dosega povprečje prihodkov, ki presega znesek 150.000 eurov. Pri tem se upošteva tudi specifična ureditev za zavezance, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v zvezi s pogoji za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je določena s šestim odstavkom 48. člena ZDoh-2;

 

  1. Višina normiranih odhodkov se omeji tudi z absolutno višino, in sicer ti ne morejo biti višji od 40.000 eurov ali ne morejo biti višji od 80.000 eurov za zavezance z vsaj eno zavarovano osebo pri zavezancu v tekočem davčnem letu za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Tudi tukaj se upošteva specifična ureditev za zavezance, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v zvezi s pogoji za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je določena s šestim odstavkom 48. člena ZDoh-2.
  • Nastopajoče izvajalce in športnike (nerezidente) se pri uveljavljanju normiranih stroškov postavlja v enak položaj kot izvajalce in športnike rezidente in nerezidente, ki poslujejo preko poslovne enote, s čimer se zagotavlja večja davčna nevtralnost in odpravlja neenaka obravnava glede na obseg poslovanja.
  • S spremembo splošne olajšave se odpravlja nezveznost dodatne splošne olajšave glede na višino dohodka in s tem preprečuje možnost, da zavezanec ob povečanju bruto plače prejme nižjo neto plačo, s čimer se zasleduje cilj enake obravnave zavezancev v približno enakem položaju.

SPREMEMBA OSEBNIH OLAJŠAV PRI IZRAČUNU DOHODNINE IN OPROSTITEV PLAČILA DOHODNINE

Namesto stopničavosti dodatne splošne olajšave se uvaja linearnost. S tem bi radi preprečili, da bi denimo delavec zaradi enega dodatnega evra bruto dohodka prejel nižji neto prihodek, kot pa če tega dodatnega evra ne bi zaslužil.

  • Povečuje se posebna osebna olajšava za rezidente, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta iz sedanjih 75 % splošne olajšave na znesek splošne olajšave.
  • Z oprostitvijo plačila dohodnine za prejeto brezplačno pravno pomoč se zasleduje izenačitev brezplačne pravne pomoči z drugimi dohodki, ki imajo socialnovarstveno naravo in so oproščeni plačila dohodnine.

OBDAVČITEV BOŽIČNICE IN 13. PLAČE PO ZAKONU O DOHODNINI V LETU 2018

Božičnice in 13. plače so po novem obdavčene manj. Izplačilo poslovne uspešnosti se namreč po novem ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 100 odstotkov povprečne plače (doslej 70 odstotkov) povprečne bruto plače v RS po podatku SURS-a.

Po novem boste lahko pri upravnem ali drugem državnem organu plačilo davčnih obveznosti opravili s kartico – torej brez gotovine – in brez plačila provizije.

Viri:

 

 

 

 

Pripravila:  Anka Pušnjak