Sprememba naziva podjetja, regres, novosti plačevanja prispevkov in ostale novice

Objavljeno avtor
  1. SPREMEMBA NAZIVA PODJETJA IN NOVI POSLOVNI NASLOV
  2. REGRES – VSE KAR MORATE VEDETI O REGRESU
  3. PLAČEVANJE PRISPEVKOV – POENOSTAVLJENO NA UPN NALOGIH
  4. PROST DOSTOP NA SLOVENSKI TRG DELA ZA DRŽAVLJANE REPUBLIKE HRVAŠKE
  5. SPOROČANJE RAČUNOV TRANSAKCIJSKIH OSEB
  6. LETNI DOPUST 2018

 

  1. SPREMEMBA NAZIVA PODJETJA IN NOVI POSLOVNI NASLOV PODJETJA OBDAVČITEV

 

Obveščamo vas, da smo z dnem 20.06.2018 spremenili naziv podjetja in poslovni naslov podjetja:

Stari naziv in naslov: PETKA PUŠNJAK STRIŽIČ d.n.o., Ljubljanska cesta 69, 2310 Slovenska Bistrica

Novi naziv in naslov: PETKA PUŠNJAK IN PUŠNJAK d.n.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica

Do sprememb je prišlo zaradi vstopa novega poslovnega partnerja v podjetje – preoblikovanje v družinsko podjetje in nakupa poslovnih prostorov na lokaciji kjer je imelo podjetje poslovne prostore v najemu.

Vljudno vas naprošamo, da upoštevate zgoraj navedene spremembe od 20.06.2018 dalje.

 

  1.  REGRES – VSE KAR MORATE VEDETI O REGRESU

Zakonske podlage: Zakon o delovnih razmerjih; Uredba o povračilu stroškov, Kolektivne pogodbe glede na dejavnost, Zakon o dohodnini, Zakon o davčnem postopku, Zakon o prispevkih za socialno varnost.

Zakon o delovnih razmerjih v 131. členu opredeljuje regres : višino, rok za izplačilo regresa, pravico do regresa, sorazmerni del regresa (dodatno še 65. člen ZDR-1).

Zakonu o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec vsako leto regres izplačati vključno do 30. junija. Delodajalec lahko izjemoma regres izplača tudi po 1. juliju. In sicer, če se znajde v likvidnostnih težavah in če to omogoča njegova kolektivna pogodba. V tem primeru je skrajni rok za nakazilo regresa 1. november. To pomeni, da delavec regresa ne more dobiti šele pri novembrski plači, četudi bi bil njegov obračun opravljen pred 1. novembrom.

Obvezen interni dokument, ki ga mora podjetje pripraviti je:

  • Sklep o izplačilu regresa (v njem določiti višino regresa, način in datum izplačila regresa)
  • Soglasje delojemalcev o izplačilu regresa po 30.06. v kolikor ima zato izpolnjene pogoje in pisno soglasje delojemalcev – zaposlenih)

Nakazilo regresa mora v letošnjem letu nanesti najmanj 842,79 evra bruto, saj je njegova minimalna višina zakonsko določena. Enaka je minimalni plači v tekočem koledarskem letu. Regres sicer pripada vsakemu delavcu, ki mu pripada tudi pravica do letnega dopusta.

Višina in izplačilo regresa za delavce, ki se zaposlijo po 01. juliju v tekočem letu

Za delavce, ki jih zaposlite  po 1. juliju. ZDR-1 v teh primerih roka za izplačilo ne predvideva, praksa delodajalcev pa je zato različna. V splošnem velja, da mora biti nakazilo sorazmernega dela regresa, ki pripada delavcu glede na odmerjen letni dopust, opravljeno do konca tekočega koledarskega leta.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Na Ministrstvu za delo namreč pojasnjujejo, da je delodajalec delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu in delavec v tem koledarskem letu ne bo pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, do 1. julija tekočega koledarskega leta dolžan izplačati tolikšen del regresa za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija. Preostali del regresa za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.

Ker zakonodaja v teh primerih ne določa jasnega roka za nakazilo regresa, je torej smiselno, da se delavec in delodajalec o izplačilu regresa dogovorita v pogodbi o zaposlitvi.

 

Regres in krajši delovni čas

Delovni čas nima vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko pa ima vpliv na pravico do regresa oziroma na njegovo višino. ZDR-1 določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas, pravico do sorazmernega regresa za letni dopust.

Razen v primerih, ko dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 – Krajši delovni čas v posebnih primerih:

  • delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas

 

Regres in obdavčitev

Regres za letni dopust je v vsakem primeru obdavčen z dohodnino.

Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja. Podlago za obdavčitev najdemo v Zakonu o dohodnini – ZDoh-2:

  • točka 37. člena Zakona določa da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja
  • Akontacija dohodnine se obračun in odtegne ob izplačilu regresa za letni dopusta, skladno z določili 127. člena ZDoh-2 in 285. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
  • Akontacija dohodnine se skladno s 5. odstavkom 127. člena ZDoh-2 obračuna od celotnega izplačila dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka, ki se nanaša na več mesecev, deli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev. Dvanajstina dohodka, v tem primeru regresa za letni dopust, se upošteva pri izračunu osnove za izračun povprečne stopnje dohodnine
  • Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 (podlaga v 6. členu 127. člena Zdoh-2).
  • Če znesek izplačanega regresa presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70 % navedene povprečne plače, obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa. Tedaj se tudi izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres sodi med stroške v zvezi z zaposlitvijo. To pomeni, da so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov: 70 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec.

Na podlagi 3. alineje 5. odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) (Uradni list RS, št. 5/1996 do 26/2014) se prispevki za socialno zavarovanje (v nadaljevanju: prispevki) obračunavajo in plačujejo od regresa za letni dopust v delu, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. V kolikor se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Za potrebe davka od dohodkov pravnih oseb se regres za letni dopust na podlagi 5. odstavka 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 81/2013) prizna kot odhodek v obračunanem znesku.

Primer: Trenutni podatek znane povprečne plače za mesec april po SURS (Statistični urad Republike Slovenije): 1.664,19€ . 70% povprečne plače: 1.164,93€.

 

Kazni za neupoštevanje zakona

Delavec se lahko v primeru kršitve zakona pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Za uveljavljanje svojih pravic mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.

S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa to priporočeno). Tožba se lahko namreč vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:

  • v skladu z 25. odstavkom 217. člena Zakona o delovnih razmerjih: od 3.000 do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.

 

Poročanje o izplačilu regresa

Ob izplačilu regresa je potrebno poročati na predpisanem Rek obrazcu : REK-1 , šifra dohodka 1090 – poročanje na Furs in poročanje na predpisanem obrazcu : OBRAZEC 3 – poročanje na Ajpes.

 

  1. PLAČEVANJE PRISPEVKOV – POENOSTAVLJENO NA UPN NALOGIH

Finančna uprava RS je v okviru dopolnitve programske podpore za pripravo POPSV pripravila funkcionalnost, ki bo olajšala plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Na podlagi POPSV se pripravijo plačilna navodila in prikaz izpolnjenega UPN naloga s QR kodo na eDavkih. UPN nalog je pripravljen tudi v PDF formatu, tako da ga je mogoče natisniti in uporabiti pri dejanskem plačilu obveznosti.

Vir podatkov za plačilne informacije je POPSV oziroma OPSV, rok plačila na UPN je 20. v mesecu za pretekli mesec. Če je OPSV oziroma popravek OPSV oddan po roku za plačilo prispevkov za socialno varnost, se pri pripravi plačilne informacije kot rok plačila izpiše tekoči datum – datum oddaje OPSV.

To pomeni, da vam bomo za prispevke za mesec junij, ki jih je potrebno poravnati do 20.07.2018 posredovali podatke za plačilo na položnicah UPN v PDF formatu, ki jih se pripravijo v okviru plačilnih navodil.

 

  1. PROST DOSTOP ZA SLOVENSKI TRG DELA ZA DRŽAVLJANE REPUBLIKE HRVAŠKE

Republika Slovenija ni podaljšala omejitve dostopa na slovenski trg dela za državljane in državljanke Republike Hrvaške.

Republika Slovenija ni podaljšala omejitve dostopa na slovenski trg dela za državljane in državljanke Republike Hrvaške, kar pomeni, da od 1. julija dalje za delo v Republiki Sloveniji ne potrebujejo več delovnih dovoljenj in so na slovenskem trgu dela v enakem položaju kot ostali državljani Evropske unije.

Sprostitev zaposlovanja hrvaških državljanov na slovenskem trgu dela bo slovenskemu gospodarstvu omogočilo lažje zapolnjevanje trenutnih potreb po ustrezni delovni sili in bo vsekakor olajšalo težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev.

Slovenija je imela v skladu s predpisi Evropske unije sicer možnost podaljšati omejitev dostopa na trg dela za državljane in državljanke Republike Hrvaške še za dodatni dve leti, vendar glede na razmere na slovenskem trgu dela in težave slovenskih podjetjih v zvezi s pomanjkanjem predvsem nizko kvalificirane delovne sile, za takšen ukrep ni bilo potrebe. Največ Hrvatov je voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, strugarjev, orodjarjev, kuharjev, elektroinštalaterjev, steklarjev, elektromehanikov, pripravljavcev in monterjev kovinskih konstrukcij itd.

 

  1. SPOROČANJE TRR RAČUNOV FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST – S.P.

Vrsta računa in opravljanje dejavnosti ter sporočanje podatkov v RTR

Dne 1. 7. 2018 se prične uporabljati tudi 11. poglavje Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Ur. l. RS, št. 7/18, 9/18, v nadaljevanju: ZPlaSSIED), ki v šestem odstavku 192. člena določa, da imetniki transakcijskega računa, ki so fizične osebe, ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske račune, za namen javnega in brezplačnega dostopa do podatkov v Registru transakcijskih računov (RTR) zagotavljajo podatek, da se transakcijski račun uporablja tudi za opravljanje dejavnosti, in sicer preden začnejo transakcijske račune uporabljati za opravljanje dejavnosti.

Tudi fizične osebe, ki transakcijski račun že uporabljajo za opravljanje dejavnosti, morajo do 1. 7. 2018 to sporočiti ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo njihove račune. V zvezi z navedenim so določene tudi kazenske določbe za prekršek s plačilom globe med 500 do 5.000 EUR. Nadzor nad izvajanjem navedenih določb je v pristojnosti FURS.

 

  1. LETNI DOPUST

Obveščamo vas, da smo od 01.08.2018 do vključno 16.08.2018 odstotni zaradi letnega dopusta. V tem času se lahko obrnete na Aljaža vsak delovni dan od 09.00 do 15. ure,   ali na mail : rs.petka@siol.net.

 

Viri:

 

Pripravila: Pušnjak Anka