Pravna podlaga:
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)
Veljavnost od dne 31.12.2020, objava: Uradni list 203/20 dne 30.12.2020
Ključne vsebine na področju:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV, PODALJŠANJE ŽE VELJAVNIH UKREPOV, ZAČASNI UKREPI
- Spremembe v zvezi z ukrepom povračila fiksnih stroškov (9. člen ZIUPOPDVE)
- Sprememba Zakona o delovnih razmerjih
- Začasna oprostitev plačila DDV za cepiva proti COVID-19 in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 ter določenih neposredno povezanih storitev (47. člen ZIUPOPDVE)
– Namenitev dela dohodnine za donacije (60. člen ZIUPOPDVE)
- Povračilo kriznega dodatka delodajalcem (85. člen ZIUPOPDVE)
- Vračilo povračila nadomestil plač na začasnem čakanju na delo (89. člen ZIUPOPDVE) in obročno vračilo neupravičeno prejetih sredstev po interventni zakonodaji (90. člen ZIUPOPDVE)
– Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence
(MTD) (111.-113. člen ZIUPOPDVE) in podaljšanje ukrepa mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene!
- Pomoč za izvedbo hitrih testov (106. člen ZIUPOPDVE)
- Začetek postopkov davčne izvršbe zgolj v nujnih zadevah (118. Člen ZIUPOPDVE)
PODALJŠANJE/SPREMEMBE ŽE VELJAVNIH UKREPOV
- Skrajšani delovni čas (od 01.01.2021 do 30.06.2021)
- Temeljni dohodek za samozaposlene (od 01.01.2021 do 31.03.2021)
- Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej(pojasnilo ob koncu besedila)
S TEM OBVESTILOM NE PREVZEMAMO ODGOVORNOSTI ZA TOLMAČENJE PREDPISOV.
Dodatne podlage:
- Pojasnilo Gospodarske zbornice Slovenije
- Časnik Finance
- Pojasnila Finančne uprave Republike Slovenije
- Spletna stran gov.si
SPREMEMBE V ZVEZI Z UKREPOM POVRAČILA FIKSNIH STROŠKOV (9. člen ZIUPOPDVE)
Omejitev pri izplačilu najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov, ki se nanaša na zaposlene, znaša:
- V primeru, kadar upravičenec izkazuje več kot 70 % upad prihodkov v upravičenem obdobju, znaša maksimalna višina delnega kritja fiksnih stroškov 000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda.
- V primeru kadar upravičenec izkazuje upad prihodkov med 30 in 70% upad prihodkov v upravičenem obdobju, znaša maksimalna višina delnega kritja fiksnih stroškov 000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda.
V zvezi z omejitvijo, ki se nanaša na zaposlene, je treba opozoriti tudi na novost, ki se nanaša na opredelitev zaposlenih, ki se upoštevajo pri izračunu omejitve.
Upošteva se namreč povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca. Pri tem se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobje, in sicer na dve decimalki natančno.
Navedena sprememba se upošteva za vloge, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, opcijsko, torej, če je ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo vloge (popravek vloge na e-Davkih), ki bo na voljo predvidoma od 5. 1. 2021.
ZIUPOPDVE določa tudi možnost, da se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva:
- prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih
- ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka. V primeru ugotavljanja upada prihodkov na naveden način, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
ZAČASNA OPROSTIEV PLAČILA DDV ZA CEPIVA PROTI COVID-19 IN HITRO DIAGNOSTIČNIH MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV ZA COVID-19 TER DOLOČENIH NEPOSREDNO POVEZANIH STORITEV (47. člen ZIUPOPDVE)
Plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, so oproščene dobave, pridobitve znotraj Evropske unije in uvozi cepiv proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji, in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako. Oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, so tudi storitve, neposredno povezane s temi cepivi in in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, v zvezi z zdravljenjem in ohranjanjem zdravja. Oprostitev velja do vključno 31. 12. 2022.
NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE (60. člen ZIUPOPDVE)
Po novem lahko zavezanec za letno odmero dohodnine zahteva, da se do 1 % od odmerjene dohodnine (prej je bilo to 0,5%), nameni za financiranje upravičencev do donacij. Omenjena novost se uporablja že za odmerno leto 2020, kar pomeni, da se bo v letu 2021 (ko se bodo izvajala nakazila donacij) vsem prejemnikom tovrstnih donacij znesek avtomatično podvojil, zato zavezancem ni potrebno oddati nove zahteve za namenitev.
POVRAČILO KRIZNEGA DODATKA DELODAJALCEM (85. člen ZIUPOPDVE)
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov.
Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58), oziroma sorazmerni del.
Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.
Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.
Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. (Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur). Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.
Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Izračun sorazmernega dela kriznega dodatka:
V decembru je skupno 23 delovnih dni, od tega 1 praznik.
Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:
200/23 = 8,70 Euro/dan
Pomembno:
Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?
Upošteva se plača opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Dodatki k plači so določeni v 127. in 128. členu ZDR-1.
Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.
Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca torej meseca novembra 2020.
Ukrep se ne uporablja za zaposlene pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek.
Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021.
FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.
VRAČILO POVRAČILA NADOMESTIL PLAČ NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO (89. člen ZIUPOPDVE)
Poslovni subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na
delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo
zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti
določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.
OBROČNO VRAČILO POMOČI: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega
naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA ZA VERSKE USLUŽBENCE (111. – 113. člen ZIUPOPDVE)
Mesečni temeljni dohodek znaša 700 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Verskim uslužbencem, ki bodo vložili izjavo preko e-Davkov od 1. januarja do 31. januarja 2021 za oktober, november ali december 2020 ali za oktober in november 2020 ali za november in december 2020 ali za oktober in december 2020 ali za vse tri mesece skupaj, FURS nakaže MTD do 10. februarja 2021.
POMEMBNO- MESEČNI TEMELJNI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE ZA
JANUAR, FEBRUAR IN MAREC 2021:
Mesečni temeljni dohodek je samozaposlenim, ki se v epidemiji covida-19 spopadajo s težavami pri poslovanju, ponudil 5PKP, ki ga je DZ sprejel oktobra lani. Pogoj je opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 ter padec prihodkov v lanskem letu za 20 odstotkov glede na leto 2019.
Tisti, ki izpolnjujejo pogoje, so lahko za mesece oktober, november in december prejeli temeljni dohodek v vrednosti po 1.100 evrov. Za samozaposlene v kulturi, ki jim država plačuje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je ta znesek za 400 evrov nižji. Do mesečnega temeljnega dohodka so prav tako upravičeni kmetje (940 evrov) in družbeniki (1.100 evrov).
Konec decembra je vlada ta ukrep podaljšala za tri mesece, torej do konca letošnjega marca. Izjava bo predvidoma 11. januarja tako kot tista za prejšnje tri mesece dostopna zgolj na spletnem portalu e-Davki in v mobilni aplikaciji e-Davki.
Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti
določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.
Če bodo izjavo vložili do konca tega meseca, lahko prvo izplačilo pričakujejo do 10. februarja. Na Fursu ob tem opozarjajo, da je treba za uveljavljanje ukrepa mesečnega temeljnega dohodka imeti poravnane vse zapadle davčne in nedavčne obveznosti na dan vložitve izjave.
POMOČ ZA IZVEDBO HITRIH TESTOV (106. člen ZIUPOPDVE)
Pravne osebe, ki so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge, so upravičene do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge, ki jo je treba vložiti prek e-Davkov najpozneje v 30 dneh od uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Zakon je začel veljati 31. 12. 2020. FURS izplača pomoč v enkratnem znesku.
Pomoč za nakup hitrih testov in PCR testov se zagotavlja tudi za športnike, ki se udeležujejo uradnih tekmovanj pod okriljem mednarodnih športnih zvez, športnike, ki nastopajo na najvišjih ravneh tekmovanj pod okriljem nacionalnih panožnih zvez, ter trenersko in drugo tekmovalno osebje, ki se udeležuje navedenih tekmovanj. Upravičenec do izplačila pomoči so nacionalne panožne športne zveze, ki organizirajo tekmovanja oziroma nacionalne panožne športne zveze, katerih tekmovalci se udeležujejo tekmovanj. Za izplačilo tovrstne pomoči mora upravičenec preko e-Davkov vložiti vlogo najpozneje v 30 dneh od uveljavitve ZIUPOPDVE (zakon je začel veljati 31. 12. 2020).
ZAČETEK POSTOPKOV DAVČNE IZVRŠBE ZGOLJ V NUJNIH ZADEVAH (118. člen ZIUPOPDVE)
Zakon PKP7 predpisuje začasno omejitev začetka postopkov davčne izvršbe, in sicer se davčna izvršba začne samo v nujnih zadevah. Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje, po prenehanju ukrepa onemogočeno ali precej oteženo, in dolgovanih obveznosti ne bo mogoče izterjati. Takšni primeri so na primer, ko dolžnik odtujuje svoje premoženje, prenaša opravljanje svoje dejavnosti na drug poslovni subjekt, ko v zadevi grozi zastaranje, idr.
Ukrep začasno omejuje le začetek novih postopkov davčne izvršbe (t.j. izdajo novih sklepov o izvršbi), ne vpliva pa na postopke davčne izvršbe, ki so bili začeti že pred uveljavitvijo tega zakona. Postopki davčne izvršbe, ki so že v teku, se nadaljujejo, pri čemer pa davčni organ upošteva vse ukrepe in omejitve, ki so posledica epidemioloških razmer (prodaje premičnin se izvedejo zgolj po postopkih, ki ne omogočajo stika med potencialnimi kupci, ipd.).
Ukrep je začasen in velja do 31. 1. 2021. Vlada ga lahko podaljša še za obdobje treh mesecev s posebnim sklepom, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS.
PKP7 določa tudi, da se prejemki, ki so izplačani na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, izvzamejo iz izvršbe. Izvzetje velja le za prejemke, ki so izplačani na podlagi interventnih zakonov in predstavljajo nadomestilo plače (npr. povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so na čakanju) ali plačilo za opravljene storitve (npr. prejeti denarna sredstva na podlagi unovčenih turističnih bonov).
Ta ukrep velja od 31. 12. 2020 (od uveljavitve PKP7).
SPREMEMBE PRI ODREJANJU KARANTENE NA DOMU
Ukrep karantene na domu po visoko tveganem stiku z okuženo osebo z virusom SARS-CoV-2 se izvaja na podlagi objavljene ocene NIJZ o epidemiološki situaciji, pristojna sta NIJZ iz Policija. Ukrep karantene na domu po visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2, upoštevajoč epidemiološko situacijo, se lahko izvaja brez ustne napotitve NIJZ v skladu s priporočili NIJZ. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače NIJZ oziroma Policija osebi iz prvega odstavka tega člena izroči potrdilo o karanteni na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.
NADOMESTILO PLAČE ZA KARANTENO (POVRATEK IZ DRŽAVE NA ZELENEM/ORANŽNEM SEZNAMU TER STIK
Z OKUŽENO OSEBO) IN VIŠJO SILO NE SME BITI NIŽJE OD MINIMALNE PLAČE V REPUBLIKI SLOVENIJI
(sprememba 6. odstavka 57. in prvega, drugega in šestega odstavka 59. člena ZZUOOP).
Delodajalec vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače; lažna izjava je sankcionirana z vračilom sredstev in plačilom globe.
Pripravila: Pušnjak Anka