Pravne podlage:
- Zakon o prostovoljstvu (ZProst, Ur.l. RS, št. 10/2011 in 16/2011-popravek)
- Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11– uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19
- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dogodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18)
Kaj je prostovoljstvo ?
V Zakonu o prostovoljstvu je v drugem členu opredeljeno kot družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov.
Kaj je prostovoljno delo?
V Zakonu o prostovoljstvu je v petem členu opredeljeno kot delo, ki ga je posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila (ali drugih koristi) opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.
Kdaj lahko organizacija izvaja prostovoljske dejavnosti?
Organizacija lahko izvaja prostovoljske dejavnosti ko izpolnjuje pogoje v skladu z 9. členom Zakona o prostovoljstvu:
- člen
(prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom)
(1) Prostovoljske organizacije po tem zakonu so pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določenega v 2. členu tega zakona in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist.
(2) Organizacije s prostovoljskim programom po tem zakonu so osebe javnega prava ali zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno, v katerih se prostovoljsko delo izvaja na podlagi drugega odstavka 7. člena tega zakona in so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena tega zakona.
(3) Prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom ne morejo biti politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko prostovoljske organizacije tudi strokovna združenja ter sestavni deli registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki imajo pravno osebnost na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo ali zakona, ki ureja društva in imajo, na podlagi zakona, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije ter izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena.
Vpis v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom !
Organizacija ki izvaja prostovoljstvo mora biti vpisana v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, ki ga vodi Ajpes – Agencija za javno pravne evidence Republike Slovenije. Pravna podlaga je v Zakonu o prostovoljstvu v 38. členu.
Kako poteka vpis?
Priglasitev za vpis v vpisnik predloži zastopnik prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom, in sicer po pošti ali osebno na pristojni izpostavi AJPES. AJPES prostovoljsko organizacijo vpiše v vpisnik, če le-ta izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 38. člena Zakona o prostovoljstvu ter ji izda »Potrdilo o vpisu« v Vpisnik. Priglasitev v vpisnik se predloži na obrazcu, ki je Priloga 1 Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku. Vsebina vpisnika je opredeljena v 38. členu Zakona o prostovoljstvu.
Obvezno poročanje o prostovoljnem delu – Ajpes!
Podlago za obveznost poročanja najdete v 44. členu Zakona o prostovoljstvu. Prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom predložijo poročilo o prostovoljstvu. Uporabnik predloži podatke prek spletne aplikacije po brezplačni registraciji ter vključitvi v sistem e-Pooblastil, ki preverja pravice uporabnikov za predložitev podatkov.
Kaj lahko izplačamo prostovoljcu (neobdavčeno) ?
Pravno podlago najdemo v 31. členu Zakona o prostovoljstvu:
- člen (povračilo stroškov)
(1) Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom mora prostovoljcu povrniti stroške, ki so nastali zaradi ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka so: – potni stroški, stroški prehrane in nastanitve, – stroški prevoza in drugi stroški povezani s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini, – nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, če gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, ali v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom.
(3) Potne stroške, stroške prehrane in nastanitve, stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo ter stroške povezane z bivanjem v tujini, organizacija prostovoljcu povrne v skladu s predpisi, ki urejajo povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih.
(4) Nadomestilo za upravičeno uporabo lastnih sredstev se obračuna po dejanskih stroških, če so ti izkazani z dokazili ali v pavšalnem znesku. Pavšalni znesek nadomestila se določi na podlagi izračuna realnih stroškov, vendar na letni ravni ne sme presegati 20% višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta.
(5) Tujcu ali tujki (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki je bil v Republiko Slovenijo napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela, mora prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom izplačati tudi nadomestilo za osebne stroške, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva ali če je tako izplačilo predvideno z evropskim ali mednarodnim programom, ki poteka na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila, ali k njej pristopila Republika Slovenija. Višina izplačila takega nadomestila ne sme presegati višine, ki jo za namen tedenskega ali mesečnega izplačila določa tak dogovor ali program. Nadomestilo za osebne stroške mu lahko organizacija izplača tedensko, mesečno ali v enkratnem znesku.
Med prostovoljcem in organizacijo mora obstajati pisni dogovor o prostovoljskem delu!
Povračilo stroškov organizacija izplača skladno s predpisom, ki ureja povračila stroškov v delovnih razmerjih – Zakon o dohodnini-2; podlaga je 44. člen ZDoh-2.
Prostovoljci so v tem vidiku enako obravnavani kot zaposleni, saj jih Zakon o dohodnini napotuje na Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja , enaki so tako pogoji in višina neobdavčljivih nadomestil stroškov.
Ti stroški so:
- Stroški prehrane, potni stroški, stroški nastanitve
- Stroški prevoza in drugi stroški povezani s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini
- Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, če gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja ali v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske organizacije
Zakon o prostovoljstvu pa ne predvideva nagrajevanja prostovoljcev z finančnimi ali materialnimi koristmi, torej ne daje pravne podlage za izplačila za delo ali nagrad.
Izjema je samo nagrada za izjemne dosežke.
Zakon o prostovoljstvu to nagrado v 34. členu. Nagrado za izjemne dosežke lahko podeli prostovoljska organizacija prostovoljcu do polovice vrednosti državne nagrade za izjemne dosežke na področju prostovoljstva:
Vlada RS je na 118. redni seji redni seji 19. januarja 2017 sprejela sklep o višini denarne Nagrade RS za prostovoljstvo za leto 2016. Ta sklep vpliva na največji znesek denarne nagrade za izjemne dosežke, ki jo lahko podeli posamezna prostovoljska organizacija. Tako glede na določbe Zakona o dohodnini nagrada ne sme presegati zneska 500 EUR, še vedno pa je potrebno upoštevati druga določila:
jo največ enkrat letno v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, izplača prostovoljska organizacija, ki ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke ter postopek in kriterije za izbor,
- ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev in
- je bil prejemnik nagrade izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe v postopku izbora nagrajenca.
Če znesek nagrade preseže ta znesek, se razlika všteje v davčno osnovo posameznika, ki je nagrado prejel.
V Zakonu o prostovoljstvu so posebni pogoji ki določajo, da mora prostovoljska organizacija imeti v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in način izbora.
Kaj pa druga izplačila prostovoljcu?
Zakon o dohodnini (ZDoh-2, Ur.l. RS, št. 13/2011-UPB in novele) ureja sistem in vzpostavlja obveznost plačevanja davka na dohodek – dohodnine. ZDoh-2 uvodoma pojasni, da so zavezanci za ta davek fizične osebe, ki so zavezani plačati dohodnino od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (za rezidente in nerezidente) in izven nje (za rezidente). Z drugimi besedami – z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, če ni s tem zakonom (Zdoh-2) določeno drugače.
Zakon o dohodnini v 105. členu – 4. odstavek določa da se za drugi dohodek šteje tudi vsak dohodek, ki ga prejme prostovoljec od prostovoljske organizacije na podlagi ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.
Seveda pa ZDoh-2 navaja tudi nekaj izjem in oprostitev.
Drugih izjem za izplačila prostovoljcem, ki so NISO obdavčeni po Zakonu o dohodnini ( ZDoh-2) na področju prostovoljstva ne pozna!
Viri:
Zakon o dohodnini
Zakon o prostovoljstvu
Davčna uredba o višini povračilu stroškov v zvezi z delom
Spletne strani: prostovoljstvo.org, superdavki.com,…
Pripravila:
Anka Pušnjak