POGOSTITVE POSLOVNIH PARTNERJEV, OBDAROVANJE POSLOVNIH PARTNERJEV IN ZAPOSLENIH IN DAVČNI VIDIK
Bliža se novoletni čas in s tem čas pogostitev in obdarovanja poslovnih partnerjev in zaposlenih. Davčni vidik ureja Zakona o dohodnini – Zdoh-2. Po Zakonu o dohodnini je potrebno zaposlene in poslovne partnerje obravnavati ločeno.
Pogostitev poslovnih partnerjev moramo obravnavati kot drug dohodek po 105. členu Zdoh-2, pogostitev zaposlenih pa kot dohodek iz zaposlitve prejet v naravi, oziroma darilo po 39. členu Zdoh-2.
KDAJ JE POTREBNO OBRAVNAVATI TAKŠNO IZPLAČILO KOT ZA BONITETO?
V primeru pogostitve poslovnih partnerjev Zakon o dohodnini v 108. členu določa:
– vrednost pogostitve, ki presega ki presega 42 evrov se obravnava kot boniteta
– vrednost pogostitve, ki presega 84 evrov v celotnem davčnem letu se obravnava kot boniteta
Če je vrednost pogostitve nižja od 42 evrov, za prejemnika ne predstavlja bonitete.
V primeru, da poslovne partnerje gostimo le enkrat letno, je ta znesek lahko 84 evrov.
V primeru pogostitve zaposlenih Zakon o dohodnini po 1. točki 3. odstavka 39. člena določa:
– pogostitev, ki je dana vsem zaposlenim pod enakimi pogoji ne predstavlja bonitete
– pogostitev, ki so jo deležni le posamezni predstavniki podjetja in presega 15 evrov se obravnava kot boniteta
Strošek pogostitve se v celoti evidentira kot strošek reprezentance, saj gre v tem primeru za druženje s poslovnimi partnerji in običajno poslovno prakso.
Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je strošek reprezentance davčno priznan v višini 50 %. Strošek pogostitve zaposlenih se v skladu s tem zakonom obravnava kot v celoti davčno nepriznan. V kolikor zaposlenim obračunamo boniteto je v celoti davčno priznan.
OBDAROVANJE ZAPOSLENIH IN POSLOVNIH PARTNERJEV
Pri obdarovanju zaposlenih velja enaka davčna obravnava kot za pogostitve.
Vrednost daril:
– v kolikor vrednost ne presega 15 evrov, ne predstavlja bonitete.
Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je strošek darila zaposlenim v celoti davčno ne priznan strošek.
Pri obdarovanju poslovnih partnerjev je potrebno voditi evidenco prejemnikov daril in vrednost daril danih skozi vso koledarsko leto.
Vrednost daril:
– vrednost vseh danega darila presega 42 evrov se obravnava kot boniteta
– vrednost vseh danih daril v enem davčnem obdobju presega 84 evrov se obravnava kot boniteta
Kako bomo obravnavali strošek obdarovanja poslovnih partnerjev, je odvisno od tega, kako mu bomo darilo izročili. Kadar ga obdarimo pri poslovnem srečanju, na primer poslovnem kosilu, gre za strošek reprezentance, v primeru, da poslovnemu partnerju darilo pošljemo in prejemniku ni bila obračunana boniteta, je strošek darila v celoti davčno nepriznan.
Iz vidika davka od dohodka pravnih oseb so v celoti ali delno davčno priznani tisti stroški daril, ki jih lahko uvrstimo v strošek reprezentance in od katerih je bila obračunana in plačana dohodnina.
OBDAROVANJE OTROK ZAPOSLENIH
Obdarovanje otrok zaposlenih je opredeljeno v 4. odstavku 39. člena Zakona o dohodnini:
– vrednost posameznega darila, ki ne presega 42 evrov ; otrok je mlajši od 15 let se ne obravnava kot boniteta.
Strošek darila je za podjetje do višine 42 evrov je davčno priznan odhodek.
DONACIJA NAMESTO DARIL
V kolikor se podjetje odloči, da bo sredstva namenjena obdarovanju zaposlenih in poslovnih partnerjev namenila v dobrodelne namene – da donacijo pravni osebi (društvu, organizaciji…) je ta strošek v celoti davčno nepriznan.
Vendar pa donacije predstavljajo davčno olajšavo, če so dane organizacijam, za katere davčni organ vsako leto izda seznam upravičencev do donacij.
Za samostojne podjetnike lahko uveljavljate olajšavo po Zakonu o dohodnini (66.člen Zakona o dohodnini).
Za podjetja lahko uveljavljate olajšavo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (59. člen Zakona o davka od dohodkov pravnih oseb).
ODBITEK DAVKA NA DODANO VREDNOST PRI DARILIH IN REPREZENTANCI
Kot je bilo že velikokrat povedano pri stroških reprezentance ni pravice do odbitka davka na dodano vrednost v skladu s 66. členom Zakona o davku na dodano vrednost ( ZDDV-1).
Pravico do odbitka davka na dodano vrednost pa imamo pri darilih- ločiti je potrebno:
– vrednost darila do 20,00 evrov je pravica do odbitka davka na dodano vrednost; hkrati to pomeni, da ob podaritvi darila ni potrebno obračunati davka na dodano vrednost
– vrednost darila nad 20,00 evrov ni pravice do odbitka davka na dodano vrednost; hkrati to pomeni, da ob podaritvi darila ni obveznosti za obračun davka na dodano vrednost
Kadar nabavimo darila večjih vrednosti in ob nabavi ne vemo ali jih bomo podarili in takrat uveljavljamo pravico do odbitka davka na dodano vrednost, moramo ob podaritvi teh daril od nabavne vrednosti obračunati in plačati davek na dodano vrednost.
Kadar nabavimo darila večjih vrednosti in ob nabavi vemo, da jih bomo podarili ne uveljavljamo pravice do odbitka davka na dodano vrednost in ob podaritvi ni potrebno obračunati in plačati davka na dodano vrednost.
Viri:
– Zakon o davku o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
– Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
– spletne strani: superdavki.com, saop.si, data.si,…
– spletna stran Finačne uprave RS
Pripravila: Pušnjak Anka