KADROVSKE ŠTIPENDIJE

KADROVSKE ŠTIPENDIJE

ZAKONSKA PODLAGA

Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18)

Pravilnik o sofinanciranju kadrovskih štipendij (Uradni list RS, št. 35/14 in 45/18)

Zakon o dohodnini – ZdoH-2

SPLOŠNE DOLOČBE

Ta zakon ureja štipendije za dijake, dijakinje (vključene v srednješolsko izobraževanje), študente, študentke (vključene v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja), ter udeležence, udeleženke (vključene v program izobraževanja odraslih).

Določa:

vrste štipendij
pogoje za dodelitev
višino in dodatke k štipendijam
vire financiranja
vodenje evidenc
dolžnost poročanja
nadzor nad izvajanjem tega zakona

VRSTE ŠTIPENDIJ

Štipendije so med drugim namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe , izobraževanju za deficitarne poklice, izboljšanju zaposljivosti…

Štipendija je pravica do denarnega prejemka, ki vključuje osnovno štipendijo in morebitne dodatke.

Vrste štipendij v Republiki Sloveniji:

državne štipendije
Zoisove štipendije
štipendije za deficitarne poklice
štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu
štipendije Ad futura (so štipendije namenjene spodbujanju izobraževanja mladih v tujini)

Na podlagi tega Zakona lahko Republika Slovenija sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij.

Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

Kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice
Deficitarne štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo
Štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami

Štipendije se dodeljujejo v vsakem šolskem ali študijskem letu. Dodelijo se za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa.

Kadrovske štipendije se podelijo za posamezen izobraževalni program.

KAJ JE KADROVSKA ŠTIPENDIJA?

Kadrovska štipendija je štipendija, ki jo delodajalec dodeli dijaku ali študentu za izobraževalni program na podlagi svojih potreb. Izobraževalni program je javno veljavni izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino, v državi izobraževanja.

Namen kadrovskih štipendij je povezovanje študentov ter potencialnih delodajalcev, ki si na tak način zagotovijo perspektiven kader.

Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, prednost kadrovskih štipendij pa je tudi v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju.

POGOJI ZA PRIDOBITEV KADROVSKE ŠTIPENDIJE

Pogoji za pridobitev kadrovske štipendije:

Kadrovsko štipendijo lahko prejmejo vsi tisti, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju RS. To so študenti, ki ne prejemajo druge štipendije, niso zaposleni, samozaposleni ali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.

Kadrovsko štipendijo lahko pridobi tisti, ki izpolnjuje sledeče pogoje:

ima status dijaka ali študenta,
ima državljanstvo Republike Slovenije oziroma ima status Slovenca v zamejstvu ali Slovenca po svetu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja,
ne prejema katere od štipendij iz 5. člena ZŠtip-1 razen kadrovske štipendije pri tem štipenditorju,
ne prejema štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih. Torej takšnih prejemkov v Republiki Sloveniji, ki so po namenu in načinu vračanja enakovredni štipendijam,
ni v delovnem razmerju,
ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti,
ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,
mu za isto izobraževalno raven za isti ali višji letnik ali kateri koli letnik višje izobraževalne ravni še ni bila odobrena katera od štipendij po ZŠtip-1 ali štipendija sklada po katerem izmed drugih razpisov in
izpolnjuje pogoje, določene v splošnih aktih štipenditorja.

Zakon o štipendiranju ne postavlja nikakršnih omejitev glede višine štipendije, če gre za štipendijo, ki ni sofinancirana s strani države. Višino štipendije v takem primeru določa delodajalec sam, na podlagi svojih notranjih aktov, ki urejajo štipendiranje (če take akte ima).

Kadrovska štipendija pa ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

POSTOPEK PODELITVE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ

Najprej je potrebno na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije sporočiti svojo potrebo po kadrovskem štipendistu (npr. da iščete strojnega tehnika).

Kako? Preko Izmenjevalnice http://www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica/

kjer os navedena natančna navodila kako se vpiše v spletni klub in odda potrebo. V primeru, da je kandidat že znan, se ob prijavi potrebe izbere, da možnost da javna objava ni potrebna.

Podjetje po objavi in izboru s štipendistom podpiše pogodbo o štipendiranju, in na podlagi te pogodbe izplačuje kadrovsko štipendijo.
Podjetje je zavezano vsako leto poročati skladu komu dejansko izplačuje kadrovsko štipendijo.

Poročanje se opravi preko Modula za Poročanje, vse informacije o poročanju se nahajajo tule:

http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/porocanje/

Rok za izvedbo poročanja je do 31. decembra za tekoče šolsko/študijsko leto.

Deset let po prenehanju pravice je podjetje dolžno hraniti dokazila o namenski porabi dodeljenih sredstev ter jih na zahtevo predložiti skladu

POGODBA O ŠTIPENDIRANJU

Pogodba o štipendiranju, ki ustreza zakonskim določbam je pogodba, če se želi delodajalec prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Zakon o štipendiranju namreč ureja samo kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani države. Podjetje ki se ne namerava prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij, glede pogodbe o štipendiranju nima nobenih omejitev.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

je na podlagi trenutno veljavnega Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) za delodajalce pripravil Vzorec pogodbe o štipendiranju, ki pa je samo ena izmed možnih variant pogodbe. Za vsebino priloženega vzorca sklad ne odgovarja.

Kriterije za izbiro štipendistov določa štipenditor (delodajalec) sam, ne glede na to ali se delodajalec prijavi na javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij pri skladu ali ne.

OBVEZNOSTI KADROVSKEGA ŠTIPENDISTA

Obveznosti kadrovskega štipendista so določene v pogodbi o štipendiranju med podjetjem in štipendistom in v skladu z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1).

Obveznosti štipendista, ki prejema kadrovsko štipendijo, katere del sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije so določene v 81. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1):

(1)Štipendist, za katerega delodajalec prejema sofinancirano kadrovsko štipendijo:

– se mora vpisati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo,

– mora uspešno zaključiti izobraževalni program iz prejšnje alineje,

– mora opraviti delovno prakso pri delodajalcu v trajanju vsaj en mesec v vsakem šolskem ali študijskem letu,

– se v času izobraževanja ne sme samozaposliti ali zaposliti, razen zaposlitve pri delodajalcu v primeru iz 78. člena tega zakona,

– mora sprejeti zaposlitev na ustrezno delovno mesto pri delodajalcu po zaključenem izobraževanju, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo.

(2)Če štipendist ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan vrniti prejeti znesek sofinanciranja kadrovske štipendije za zadnje šolsko ali študijsko leto za štipendista, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo.

Praviloma večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju, v 2 mesecih po končanem izobraževanju. Ta obveznost je praviloma tudi terminsko opredeljena, največkrat se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj za toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo. Če je štipendija sofinancirana, se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju (delodajalcu) po zaključku izobraževanja zaposliti najmanj za 1 leto (sklenitev pogodbe o zaposlitvi).

Ne glede to lahko, ob predhodnem soglasju delodajalca, štipendist, ki je zaključil srednje poklicno izobraževanje, nadaljuje z izobraževanjem na poklicno-tehniškem izobraževanju oziroma štipendist, ki je zaključil visokošolski študijski program prve stopnje, nadaljuje z izobraževanjem na študijskem programu druge stopnje. Po zaključku izobraževanja je delodajalec dolžan s štipendistom skleniti pogodbo o zaposlitvi .

Če se pogodba o zaposlitvi sklene z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa, se obveznost trajanja zaposlitve preračuna na polni delovni čas.

S pogodbo o štipendiranju štipendist in štipenditor podrobneje uredita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz kadrovskega štipendiranja.

Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno.

SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ

Sofinanciranje kadrovskih štipendij je urejeno v Zakona o štipendiranju Zštip-1.

Za sofinanciranje kadrovskih štipendij se je potrebno prijaviti na javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih. Sklad potrebo uvrsti v skupni zbir kadrovskih štipendij.

Po izbiri štipendista, izbranega na podlagi objave v skupnem zbiru kadrovskih štipendij se podpiše pogodbo o štipendiranju. Dijaki in študenti lahko iščejo primerne štipenditorje po različnih kriterijih ter sami kontaktirajo potencialnega štipenditorja za več informacij.

Podjetja nato skupaj z izbranim štipendistom odda prijavo na javni razpis sklada za do 50-odstotno sofinanciranje kadrovske štipendije, vendar največ do višine 30 odstotkov minimalne plače. V skladu z 22. členom Zakona o štipendiranju RS kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije.

Število sofinanciranih štipendij je odvisno predvsem od razvojnih potreb delodajalca oziroma od indeksa razvojne ogroženosti regije.

POGOJI ZA PRIDOBITEV SOFINANCIRANJA

– štipenditor je pravna oseba zasebnega prava ali fizična oseba ali je štipenditor v javnem sektorju, če je posredni uporabnik državnega proračuna s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, razen organov državne uprave in samoupravnih lokalnih skupnosti, pri čemer štipenditor zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi,

– ni v postopku prisilne poravnave ali stečaja po določilih zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,

– bo v šolskem/študijskem letu kadrovsko štipendijo izplačeval vsaj enemu štipendistu pod pogoji iz ZŠtip,

– kadrovskih štipendij, ki jih prijavlja na razpis, ni podelil v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem,

– zagotavlja sredstva za izplačevanje kadrovske štipendije za celotno dobo izobraževanja posameznega štipendista od tekočega šolskega/študijskega leta do zaključka izobraževanja po trenutnem izobraževalnem programu,

– ima s štipendistom medsebojna razmerja za trenutno izobraževalni progam, urejen s pogodbo o štipendiranju, ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju sklenjena.

DAVČNI VIDIK

Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo.

Pogoje za oprostitev plačila dohodnine od štipendij in drugih prejemkov učencev, dijakov in študentov določa 1. točka 25. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, in sicer morajo biti pri oprostitvi plačila dohodnine izpolnjeni vsi od navedenih pogojev:

– prejemnik mora biti oseba, ki je vpisan kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas ,

– gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov,

– izplačilo je izvršeno iz proračuna oziroma sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij), ali od prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova,

– ne gre za prejemke, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek ali so prejeti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

V skladu z 2. točko 25. člena ZDoh-2 se dohodnine tudi ne plača od prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– da jih prejme oseba, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas in

– da jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali oseba, ki je povezana s prejemnikom.

V 3. točki 25. člena ZDoh-2 je določeno, da se dohodnine ne plača od prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoz učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z določenimi zakoni financirajo iz proračuna države ali samoupravne lokalne skupnosti.

Kot del štipendije se štejejo tudi vsa povračila stroškov, ki so povezana s študijem (nastanitev, prehrana, prevoz, …). Zakon o štipendiranju – ZŠtip-1 namreč določa, da so štipendije, ki se dodeljujejo za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu, namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

V 3. členu ZŠtip-1 so opredeljeni določeni pojmi, tako, da je za življenjske stroške navedeno, da so to stroški nastanitve, prehrane oziroma drugi z izobraževanjem povezani stroški in po določilih tega zakona predstavljajo del štipendije.

V 106. členu ZDoh-2 je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:

– za študij v Sloveniji do višine minimalne plače,

– za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %.

Pri določitvi minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP). Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2018 znaša 842,79 evrov. Če je izplačana štipendija (vključno z vsemi povračili stroškov, ki so povezana s študijem) za študij v Sloveniji višja od minimalne plače oziroma za študij v tujini višja od minimalne plače, povečane za 60 %, se znesek, ki presega tako določeno višino, všteva v davčno osnovo štipendista in se obdavči kot drugi dohodek.

Pripravila: Pušnjak Anka

Viri: