GOSTINCI IN OBRATOVALNI ČAS

Pravna podlaga:

Zakon o gostinstvu (Zgos)

Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost

Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

 

OBRATOVALNI ČAS

Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem spodnjih določb.

Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec določi redni obratovalni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata:

-gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) med 0. in 24. uro;

– restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;

– slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro;

-obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila;

– gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro.

To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

Če gostinski obrat opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času.

Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine in pisnega soglasja pristojne krajevne skupnosti in soglasje lastnika, v kolikor vlagatelj ni lastnik (skladno s klasifikacijskim načrtom občine Slovenska Bistrica)

Obrazec za prijavo najdete na spletni strani pristojnih občin ali spletni strani E-vem (http://evem.gov.si/info/podpogoji/drugiPogoj/14042/prikaziDrugiPogoj/), objavljen pa je tudi v Uradnem listu kot priloga k Zakonu o gostinstvu.

Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa. Ob vlogi je potrebno plačati upravno takso po Zakonu o upravnih taksah v višini 18,10 Euro.

V kolikor vlagatelj ni taksni zavezanec, oziroma je plačevanja taks oproščen, navede razlog iz zakona ali priloži ustrezna dokazila.

V kolikor razpolagate z digitalnim potrdilom lahko obrazec na oddate kot e vlogo, v kolikor to občina omogoča.

Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat.

Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine (12. člen Zakona o gostinstvu)  15 dni pred:

  1. začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
  2. začetkom obratovanja,
  3. spremembo obratovalnega časa (16. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa in gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost)

Spremenjen – nov obratovalni čas mora objaviti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat.

Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem).

Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

 

PREDČASNO ZAPRTJE LOKALA – PRED IZTEKOM OBRATOVALNEGA ČASA

Gostinec ne sme predčasno zapreti lokala, denimo, če ugotovi, da po 21. uri gostov skorajda ni več. Lokal pa naj bi bil odprt do 23. ure.

V 16. členu  pravilnika je namreč  določeno, da mora biti razpored obratovalnega časa objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno tudi obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata. Kadar gre za načrtovano zaprtje pa mora gostinec obvestiti goste z obvestilom na vidnem mestu  najmanj sedem dni pred tem, razlagajo na inšpektoratu.

Zelo pomembno si je zapomniti, da je potrebno podaljšan delovno čas vsako leto »obnoviti« na pristojni upravni enoti, z vlogo, soglasjem lastnika ( v kolikor niste lastnik) in soglasjem krajevne skupnosti in plačati tudi upravno takso.

KDAJ MORAJO GOSTJE ZAPUSTITI LOKAL?

Kot pojasnjujejo na Tržnem inšpektoratu, morajo gosti, ki so po izteku obratovalnega časa še v lokalu, lokal zapustiti najkasneje v 30 oziroma 60 minutah.

V 9. in 10. členu pravilnika je namreč določeno, da morajo gostje po koncu delovnega časa lokal oziroma gostinski obrat zapustiti v 30 minutah. In sicer, če gre za kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice ali bare. Gostje pa se v gostinskem obratu po izteku obratovalnega časa lahko zadržijo še eno uro, če gre za gostilne oziroma restavracije, ki gostom nudijo zahtevnejše jedi.

Sicer pa gostinski lokal ne sme več nuditi svojih storitev, ko se izteče obratovalni čas. Če gostinec zaklene vhodna vrata in nadaljuje z opravljanjem gostinske dejavnosti po preteku potrjenega obratovalnega časa ter se izgovarja, da ima v svojem lokalu privatno zabavo, gre za kršitev obratovalnega časa. Poslovni prostor je namenjen za opravljanje gospodarske dejavnosti v skladu z zakonskimi določili in ne za zasebne zabave, pojasnjujejo na Tržnem inšpektoratu.

KAJ MORATE STORITI, ČE ŽELITE PRODAJATI HRANO NA ULICI?

Registrirati je potrebno začasni gostinski obrat.

KAJ JE ZAČASNI GOSTINSKI OBRAT?

Začasni gostinski obrat je obrat, kjer podjetnik pripravlja in prodaja hitro pripravljene jedi na stojnicah, v kioskih in v drugih podobnih začasnih objektih praviloma brez gostinskih sedežev. Lačnim mimoidočim taki obrati tradicionalno nudijo ocvrte ribe, krompirček, tople sendviče, hamburgerje, kuhane hrenovke, palačinke, burek in podobne jedi, pečeni kostanj, koruzo ter sladoled po porcijah ali iz avtomatov, v zadnjem času pa se pojavlja tudi vedno več ponudnikov drugih jedi iz vsega sveta in sodobnih, kombiniranih jedi na različne načine. Vsej tej hrani je skupno, da je pojedena zunaj, na ulici.

POGOJI ZA ZAČASNI GOSTINSKI OBRAT:

Pogoji so določeni v Zakonu o gostinstvu in Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti: »Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen (npr. stojnica, prikolica, prireditveni šotor ali podobno)

BREZ STOJNICE, PRIKOLICE ALI PRIREDITVENEGA ALI PODOBNEGA ŠOTORA  pa lahko gostom nudi le embalirane jedi oziroma predpakirana živila in toči pijače v kozarce za enkratno uporabo.

Gostinska dejavnost  se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata tudi na javnih prireditvah, sejmih in podobnih dogodkih, vendar vsakokrat največ 30 dni in le s soglasjem prireditelja. Prav tako se lahko gostinska dejavnost opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobnih prostorih. Na predlog pristojnega organa upravne enote in z njihovim soglasjem se lahko gostinska dejavnost opravlja tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta.

KAJ LAHKO V GOSTINSKEM LOKALU PRODAJATE ŠE ZRAVEN HRANE?

Zakonodaja tudi dovoljuje, da se  lahko brez posebne registracije v gostinskem obratu gostom nudi posamezne, za to dejavnost običajne izdelke kot so:

  • tobačni izdelki,
  • spominki,
  • turistične publikacije,
  • slaščice, slane palčke,
  • žvečilni gumiji in podobno ter tiste, ki zaokrožujejo njegovo ponudbo – suhomesnate izdelke, ustekleničene pijače, kavo …

 

Viri:

 

Pripravila:  Pušnjak Anka