DEL PLAČE ZA POSLOVNO USPEŠNOST (TRINAJSTA PLAČA, BOŽIČNICA, NAGRADA) V LETU
2017
PRAVNA PODLAGA:
Zakon o delovnih razmerjih -ZDR-1
Po Zakonu o delovnih razmerjih je plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku
lahko tudi trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno, saj ti termini niso zakonsko
opredeljeni) opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi.
Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z ZDR-1, ampak so pogoji določeni z davčno zakonodajo.
Pri tem pa je treba upoštevati, da se del plače za poslovno uspešnost že ob jezikovni razlagi veže na poslovno uspešnost izplačevalca dohodka in da je za ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor pa sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca.
Vsekakor izplačevanje dela plače za poslovno uspešnost ne sme imeti edinega in izključnega
namena ugodnejše davčne obravnave, ne glede na dejanske poslovne rezultate izplačevalca.
Zakon o dohodnini – ZDoh-2 v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa izvzem dela plače za
poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 70 %
zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Pri določanju zneska povprečne mesečne plače se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije.
Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem:
- da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci
vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače
za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse
delavce), ali
- da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za
pridobitev pravice do tega izplačila (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce).
K točki 1: Določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del
plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani (primeroma: do dela
plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na
določen presečni dan/obdobje).
Vsebinska opredelitev dela plače, ki podlega bolj ugodni davčni obravnavi, pomeni oženje vsebine
glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 v zvezi z delom plače za uspešnost, in sicer
na način, da je določen pogoj dogovora o izplačilu dela plače na ravni splošnega akta delodajalca ali
na ravni kolektivne pogodbe.
Ta raven oženja je nujna z vidika omejevanja zlorab, saj se s tem izključi dogovor s pogodbo o zaposlitvi zgolj na ravni posameznega delavca.
Delodajalec je pri ugodnejši dohodninski obravnavi vezan na:
- splošni akt delodajalca, če ni zavezan k uporabi kolektivne pogodbe-KP (pravilnik o izplačilu poslovne uspešnosti, božičnice, trinajste plače, nagrade)
Delavci morajo biti s splošnim aktom (pravilnikom) seznanjeni v naprej.
- kolektivno pogodbo, če je zavezan k uporabi KP, ki določa možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost (sklep o izplačilu poslovne uspešnosti, božičnice, trinajste plače, nagrade)
Kakšne so davčne ugodnosti?
Izplačila, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnje točke, so izvzeta iz davčne osnove za odmero dohodnine. Morebitni presežek se všteva v davčno osnovo. Prispevki za socialno varnost se ne glede na to plačajo od celotnega izplačanega zneska!
Ali se lahko del plače za poslovno uspešnost izplača v več delih?
Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Če bo delodajalec del plače za poslovno uspešnost izplačal v več delih, kljub izpolnjevanju ostalih pogojev določenih v 12. točki prvega dostavka 44. člena ZDoh-2, se bo davčno ugodneje zaradi zakonskega pogoja enkratnega izplačila v koledarskem letu lahko obravnavalo samo eno izmed teh izplačil.
Ali se mora del plače za poslovno uspešnost izplačati v denarju?
Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Del plače za poslovno uspešnost je treba obravnavati kot plačo, ki je sicer določena z delovnopravno zakonodajo, in sicer ZDR-1 v 126. členu določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. V skladu z delovnopravno zakonodajo je del plače za poslovno uspešnost del plače, torej gre za plačilo za delo, ki mora biti izplačan v denarni obliki. Davčno ugodnejše obravnave bo tako lahko deležen le tisti dohodek, ki bo, poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjeval tudi ta vidik, to je izplačilo v denarni obliki.
Ali se lahko poslovna uspešnost, ki je opredeljena v individualni pogodbi o zaposlitvi, bolj ugodno davčno obravnava?
Del plače za poslovno uspešnost, ki je določena v individualni pogodbi, se ne more obravnavati po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
Ali je možno izplačati poslovno uspešnost na podlagi drugih pogodb (podjemne, prokure, poslovodenja….) ?
Ugodnejša dohodninska obravnava izplačila dela plače za poslovno uspešnost:
- je možna (velja)samo v primeru delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjene po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1,
- ni možna (ne velja) za pogodbe, ki niso delovno razmerje (npr. podjemna pogodba, dohodek
prokurista na podlagi drugega odvisnega pogodbenega razmerja, dohodek za poslovodenje na podlagi pogodbe civilnega prava).
Ali je možno izplačati poslovno uspešnost v primeru poslovanja z izgubo?
Ugodnejša dohodninska obravnava je možna tudi v primeru poslovanja z izgubo, če/kadar je to
določeno v merilih in kriterijih, ki jih delodajalec uporablja pri presoji dosežene poslovne uspešnosti
(presoja ali poslovni izid uvršča med »poslovno uspešnost ali ne«).
Viri:
Zakon delovnih razmerjih – ZDR-1
Zakon o dohodnini – Zdoh-2
Slovenska Bistrica, 18.12.2017
Pripravila: Pušnjak Anka